Za nas, pobudnike natečaja, je bilo pravo veselje brati mlade literarne sopotnike.
Prekipevajo od ustvarjalnih isker in misli, iz katerih bi se svet odraslih lahko veliko, veliko učil …
Ko bi jim le družba dala več javne besede in njihovim mislim priznala več teže!
Več odzivov na natečaj Noč pisanja v letu 2020 si lahko ogledate v arhivu lanske spletne strani Noč knjige.
Prispevki OŠ Alojzija Šuštarja (Zavod sv. Stanislava), učiteljica je Maja Sušin.
Svet po mojih merilih bi bil zame popoln. Ne bi dovolil revščine. Hrano bi razdelil med vse. Poskušal bi
urediti, da ne bi bilo več krivic. Ozemlje sveta bi razdelil tako, da bi glede na število prebivalcev vsak
dobil svoj del. Ljudje bi se smeli igrati, ne bi pa smeli ubijati, krasti in uničevati. Otroci bi še vedno
morali hoditi v šolo, ampak bi si lahko na začetku odločili, kakšno šolo bodo obiskovali. Vprašal bi se,
ali bi želel biti učitelj ali športnik ali avtomehanik ali morda zdravnik. Vsi, ki bi lahko delali, bi hodili v
službo.
Žiga Osredkar
Svoboda … Če bi bil svet po mojih pravilih, bi imeli mi, otroci, manj domačih nalog in šolskih
obveznosti. Posledično bi imeli tudi več prostega časa za igro in stvari, ki so nam všeč. Odrasli pa bi
domov iz služb prihajali prej in bi tako imeli več časa za svoje otroke. Če bi imeli manj obveznosti in bi
si bolje razporedili čas, bi bili bolj sproščeni, bi stvari delali bolj v miru. Več bi se pogovarjali in si zato
bolj zaupali. Kadar mi nihče ne diha za ovratnik, sem svobodna in ta občutek obožujem. Seveda
morajo obstajati tudi pravila, ki ljudem dovoljujejo in prepovedujejo najrazličnejše stvari. S tem
dosežemo svobodo, saj svoboda ne pomeni, da počneš le tisto, kar bi želel.
Ivana Ferjan
Če bi si svobodna izbirala svet, v katerem bi rada živela, bi postavila pravila, ki bi se jih res vsi držali,
saj bi vedeli, da je to dobro za vse. Prvo pravilo bi bilo spoštovanje: spoštovali bi naravo, jo varovali in
ne bi trpinčili živali. Tudi drug do drugega bi morali biti dobri, ne bi smeli krasti, prizadeti ali
spodbujati k nasilju. Denar ne bi določal, kdo se lahko zdravi ali šola … Skupne stvari bi skrbno čuvali.
Ljudje bi bili svobodni prav zaradi teh pravil, saj bi se zaradi njih počutili dobro. Svoboda je to, da se
držiš pravil ali pa jih kršiš, a na lastno odgovornost. Je pa tako, da se občutek svobode spreminja, če
ljudje sodelujemo. Zdi se mi, da že dva skupaj ne moreta biti vedno čisto svobodna. Če bi se na
primer nekdo peljal s kolesom nekoga, ki tega noče – ali bi bil ta še svoboden? Jaz se svoje svobode
najbolj zavem, ko sem pri babici in gledam bližnji hrib, ki je ves svetel od sončne svetlobe.
Mirjam Davida Vratuša
Če bi lahko ustvarila svoj, svoboden svet, bi izboljšala nekaj reči. Na mojem svetu ne bi bilo denarja.
Vsak bi si lahko izbral stvari, ki bi jih hotel, ampak samo toliko, kolikor jih res potrebuje. Rada imam
živali, zato bi jih po svetu svobodno hodilo veliko več. Tudi med ljudmi ne bi bilo nasilja, saj ne bi imeli
razlogov zanj. Če bi se že rodili s potrebnim znanjem, nam niti ne bi bilo treba hoditi v šolo. Vendar
svoboda ne pomeni samo, da počneš, kar se ti zljubi. Jaz se počutim svobodno, ko počnem stvari, ki
jih imam rada, in so vsaj malo tudi koristne zame. Svobodna sem, ko se sprehajam v naravi ali pa
berem, zraven skrkam limonado in se mi prav nikamor ne mudi. To je življenje!
Dora Rus
Nesvobodne nas dela denar. V mojem svetu pa bi služili tako, da bi delali dobro. Ves denar bi spravil
na kup. Kdor bi naredil kaj zares velikega, bi prišel s tistim, ki mu je pomagal, in še vsaj eno pričo.
Tisti, ki bi delal največ dobrega, bi bil najbogatejši. Ostali bi delali zastonj, a bi zastonj tudi dobili vse,
kar bi zares potrebovali. Stvari, ki niso nujno potrebne – na primer avto v mestu, kjer je tudi javni
prevoz –, pa bi morali kupiti.
Benjamin Brecelj
Prispevek Osnovne šole Zreče
SVOBODA
Svoboda. Kaj je to svoboda? Za vsakega je to nekaj drugega. Za nekatere je to poležavanje ob morju, druženje s prijatelji, brezskrbno lenarjenje na kavču, spet za druge gibanje na prostosti. Večina se ob besedi svoboda spomni na ujetništvo in vojne. Pomislijo na zapore in odvzem prostosti. Nihče noče biti ujet, čeprav včasih smo in se počutimo kakor ptice v kletki. Ampak ali je svoboda res samo odvzem prostosti in ujetništvo? Meni se zdi, da je svoboda še mnogo več kakor to, mar ne? Večina ljudi bi danes na vprašanje ali smo svobodni odgovorilo z da, ampak ali smo res?
Res je, da danes pri nas ne divja nobena vojna, a zdi se mi, da nam vsa ta tehnologija odvzema svobodo. Res je, da nam olajša življenje, ampak dobiva vedno večji vpliv na človeštvo. Veliko ljudi ves dan preživi na računalniku ali na telefonu. Nekateri igrajo igrice, kar je bolj pogosto pri mlajši populaciji, nekateri že v službi ves svoj delovnik preživijo za računalniki in doma to še samo nadaljujejo. Redko kdo preživi svoj dan zunaj na prostem, na soncu. Redko kdo se po šoli ˝v živo˝ druži s prijatelji. Marsikdo preživi ves popoldan ali celo dan za ekrani. Sploh nismo več svobodni. Vsi smo le podložniki tehnologiji. Tega se sicer zaveda malokdo, ampak tudi če bi se tega vsi zavedali, dvomim, da bi bilo kaj drugače, saj je vsem ˝življenje ˝ za ekrani tako všeč, da niti ne pomislijo ne na negativne posledice, ki jih tehnologija prinese za sabo. Sploh nismo več svobodni.
Svobodo jemlje tudi služba. Nekaterim sicer več drugim manj. Nekateri uživajo v svojem poklicu, saj so si ga vedno želeli opravljati in so ga sanjali. Nekateri pa komaj čakajo, da se jim delovnik zaključi ter pridejo domov čisto izmučeni.
Svoboda je za človeka že od nekdaj najpomembnejša vrednota, kar jih pozna. Svoboda za sabo prinese tudi srečo. Srečni bi radi bili vsi, ali ne? Kot se je vse spreminjalo skozi zgodovino, se je spreminjal tudi položaj svobode. V srednjem veku je bila družba razdeljena na različne sloje. Največ svobode in pravic so imeli vladarji in duhovniki. Kmetje in meščani so bili z njo omejeni. Za njih so bile to le sanje. ˝Svoboda, popolna svoboda, to so sanje, ki jim največkrat ni usojeno da bi se uresničile, ampak revež je vsak, kdor jih ni nikoli sanjal˝ (Ivo Andrič). Misel se tesno navezuje na zgodovino svobode, saj so ljudje verjeli in upali, da bodo dobili svobodo, zato so jo tudi dobili.
Svoboda ima velik pomen že od pradavnine naprej, ampak največji napredek je doživela med francosko revolucijo. Prav tako je bil tudi moto francoske revolucije ˝svoboda, enakost, bratstvo˝. Takrat so bili sprejeti tudi pomembni sklepi za človeštvo. Svobodo je tako spoznalo več ljudi.
Besedo svoboda danes najdemo marsikje – svoboda govora, svoboda tiska, svobodna država … To se nam zdi danes samoumevno, ampak vendarle moramo vedeti, da so naši predniki nekaj storili, da se nam to danes zdi samoumevno. Vse to imamo, ampak je to res tista svoboda, ki jo iščemo? Življenje ni preprosto in včasih smo ˝pripeti ˝z močnimi verigami stresa in skrbi. Najbolj svobodni smo takrat, ko nas nič ne muči in smo preprosto srečni. Srečni. Svobodni smo, ko imamo (za nekatere) samoumevne stvari – zdravje, družino, prijatelje …
Sreča, radost, brezskrbnost in mir omogočajo svobodo. Vsi hočemo biti svobodni. Nekateri smo, a včasih nismo dovolj hvaležni za to in pozabimo, da nekateri naši vrstniki niso, ter se skrivajo pred bombnimi napadi.
Svobodo moramo znati ceniti in moramo se zavedati, da so naši predniki zanjo nekaj storili – zanjo so se borili. Včasih se mi zdi, da se mladi sploh ne zavedamo, kaj je svoboda in se sploh ne zavedamo, kako smo lahko sečni, da jo imamo. Dvomim, da bi kdo hotel oditi dvesto let nazaj ali še več, ko ti je bila svoboda odvzeta že z najmanjšo napako. Danes nam svobode ne jemljejo sistem, vojna ali vera, jemljejo nam jo razne računalniške igrice in moderne naprave, jemlje nam jo služba. Primerjava je smešna, a še kako resnična.
Gabrijela Ravnjak, devetošolka
Prispevek Osnovne šole Majde Vrhovnik
Svobodni smo
Imam dolžnosti, a tudi pravice,
čeprav se včasih zdi, da so to vice,
ni tako, kot če je grozna vojna,
kjer svoboda je žal pokojna.
Ko svobodni smo kot ptica,
nasmejana so naša lica.
Tako naj bo za vedno,
ker je to veliko vredno!
Lina Dvojmoč, 7. a
Prispevki Osnovne šole Kidričevo
VESOLJE
Kaj je vesolje?
Kakšne barve je vesolje?
Kaj je v vesolju?
Vesolje ni planet,
vesolje ni stvar,
v vesolju so različne reči.
Vesolje je različne barve,
bele, modre, vijolične in črne,
pink, sive, rumene in zelene.
V vesolju so planeti, zvezde in kometi,
ampak največje in najlepše je Sonce –
je čudovita reč.
Nikola Anna Medne, 7. a
SVOBODA
Svoboda je vse,
kar človeku ugaja,
ga vstaja ter graja.
Svoboden je človek
kot ptiček na veji,
ki čivka in vriska
ter vrabčke lovi.
Svoboda pomeni vsem
nam veliko
in proč je ne damo,
niti za vse zvezde na nebu.
Lana Serdinšek, 7. a
VESOLJE
Vesolje je tisti pojem,
ki ga nihče ne razume.
Znanstveniki se cele dni
učijo in mučijo,
kaj bi to lahko bilo.
Nihče ne ve,
kdo vesoljci so ali obstajajo.
Kaj če mi vesoljci smo,
to se vsi sprašujejo,
saj mi del vesolja smo.
Neja Kelc, 7. a
VESOLJE
Kaj je vesolje?
Vem, da je večje kot morje.
V vesolju je vse brezčasno,
v vesolju je veliko prazno.
V vesolje lahko gredo le nekateri ljudje,
ne pa tisti, ki rad domačo hrano je.
Astronavti gredo v vesolje z raketami,
a domov priletijo v nekakšni kovinski škatlici.
V vesolju so tudi neki stražarji,
ki ščitijo nas pred zunanjimi udari.
V vesolju je tudi vroče Sonce,
a to ne pomeni, da nam greje kuhinjske lonce.
Nazar Zinchenko, 7. a
PLUTON
Raketa je poletela.
Smo v letu 2019
in Slovenci ne gredo na Mars,
vendar na Pluton.
Pravim jaz čez nekaj let:
»Kdaj bomo spet šli na naš planet?
Tu smo že 20 let,
pa še sladoled je vroč.«
Tam sem zmrzovala
in sama zase jokala,
pa so mi naznanili,
da se vrnemo čez teden dni.
Ko smo se vrnili,
jaz vprašam,
katerega leta smo zdaj,
pa mi nekdo odgovori:
»3003, zakaj?«
Veronika Vera Muršec, 7. a
VESOLJE
Kaj je vesolje?
Je prastar prostor: teman in prostran,
celo bolj kot morje,
človeku je zmeraj neznan.
Morda je veselo,
morda je temačno,
morda v njem se skriva bitje,
jezno in lačno.
Ne vemo, kaj vse v vesolju živi,
morda v njem življenja sploh ni.
Morda pa po njem plavajo kiti,
takšni veliki, ki imajo dve niti.
A o eni stvari se strinjamo vsi,
da prava misel je samo moja:
vesolje temačno,
kot prihodnost je tvoja.
Gaj Bregant, 9. b
VESOLJE
Vesolje je neraziskan planet,
v katerem se da živet.
Ima veliko dimenzij,
ampak kaj se tam godi?
Polno stvari. Vprašanje pa je,
kdo tam živi,
kdo so in kaj počnejo tam.
So vesoljci, so
mutanti ali so taki kot mi?
So živali, ljudje ali čudaki?
So lepi, grdi ali čisto preveč napeti?
Vesolje ima polno stvari,
ki jih še dolgo ne bomo raziskali.
Tim Metličar Fric, 7. b
SVOBODA
Težko je pozabiti na stvari.
Ko poskušaš, vedno bolj boli.
Ko misliš, da delaš pravo stvar, ampak ne.
Poskušaš pobegniti, a kletka se zapre.
Duša postane ujetnica telesa,
vidi lahko samo skozi očesa.
Telo narekuje, kako in kam,
duša pa ne more niti pogledati vstran.
Kako je prišla tja, sama ne ve.
Mislila je, da v življenju dobro ji gre.
To pa je lahko dokaz,
da človek ima tudi drugi obraz.
Ko duša utaplja se vase,
se težko je zanesti nase.
Ne veš, ali zaupaš si ali ne,
če karkoli narediš, dovolj dobro je.
Telesu pa preprečiti ne gre,
saj usoda ob rojstvu se zapove.
Duša zaljubi se v nekoga,
za njo bi po svetu šla tudi bosa noga.
Ta oseba je nekdo,
ki pomagal mi bo.
Če imel bom kakšen dvom,
zaradi nje potrudil se bom.
Zdaj duša ne tava več v temi,
temveč s srcem se bori.
Osvobodi se temne noči,
od zunaj in od znotraj zažari.
Zdaj ponovno svobodna živi,
se z drugimi težavami bremeni.
Za vse, ki pa trpite, kot sem jaz,
obstaja nekdo, ki verjame v vas!
Danijel Červek, 9. b
VESOLJE
Na milijone zvezd
in tisoč kometov
z Zemlje opazujemo
in se sprašujemo,
kaj sploh je vesolje.
Asteroidi, planeti, osončje –
vse to sestavlja vesolje.
Na Luni skačemo
ter zemljo z neba opazujemo.
Na vesolje odgovarja veliko vprašanj,
a pravo je le eno samo,
ki nam še ni poznano.
Kaja Gojkošek, 7. b