POLETNE LJUBEZNI

Odstranil bi ji vse biserne uhane,
razpel kodraste lase,
izbrisal lak iz njenih nohtov,
spral ličila iz oči.
Zdaj gola v obleki,
v toplini tesnega objema,
čutim, da je daleč,
slišim, a ne prisluhnem.

Poletne ljubezni ne preživijo zime.
Končalo se je s pismom brez razlage.
Večna je le minljivost.
Ostale so mi le še sanje.

Falot

OKOLI IN OKOLI

Okoli in okoli
povsod sami pokoli.
Vojne
in nasilja
in ljubezni
pa vse te bolezni
in vsi tako žalostni
polni skrbi.

Zakaj sploh še karkoli početi
čemu ne raje živeti
odpreti
te duri hrepenenja in sanj
in se pred svetom skriti
prav vanj

Jana S. Rošker

MISLIM

da je v glavi vedno praznik, ko se misel rodi.
Njeno potovanje je brez konca, ko po svetu odhiti.
Kar brez ladje odpluje preko morja
in brez letala seže čez obzorja.

V otroških glavah se najlepše misli zbudijo,
k očku in mami najprej poletijo.
Pobožajo bratca, sestrico, babico in dedka
in še malega rjavega medvedka.

Najraje se v čokoladi naselijo
in zvečer z igračami zaspijo.
S čebelami in metulji iščejo resnico,
tesno objamejo kruhek in jabolko
in se skrijejo v zlato pšenico.

Z mislimi je prav vse mogoče,
z njimi se lahko skače ali joče.
Včasih ležejo na trudno čelo,
tam mehko šepetajo in pojejo veselo.

Iz temnih oblakov se rade slabe misli pripodijo,
bliskajo s strelami in glasno grmijo,
a jih sončni žarki urno napodijo.

Nekatere glave pa tako zbolijo,
da se jim zlobne in hudobne misli pripetijo.
Takrat od vsepovsod le dobre na pomoč hitijo,
da jih v sladkorno peno v hipu spremenijo.

Dobro je, če se modre misli v glavi zaredijo,
se množijo, vzhajajo in debelijo …
Neumne se po navadi spravijo pod najlepše klobuke,
pametne pa se sladko smejijo,
kadar prazna usta na veliko govorijo …

Dobra misel je tudi rožica sredi trate,
iz nje si je treba zvečer skuhati skodelico čaja,
da poredna misel v spanju ne razgraja.

Misli lahko vse življenje preživijo v galebih in sanjah,
lahko se tudi zaljubijo v kako nežno ime,
lahko si želijo, želijo in živijo.

Tiste najlepše pa za vedno shranimo v srce.

Katjuša Trampuž

KAJ JE MIR?

Mir je topla beseda.

Je kot žgancev in mleka polna skleda.
Mir je, če imaš rad svojega soseda,
mir je, ko ti je v srcu lepo
in mama ob tvoji postelji poseda.

Mir je še več.

Je melodija rose v pajčevino ujeta,
mir je, ko sta mamica in očka objeta.

Meni se zdi, da mir diši kot babičina marmelada.
Ko zaprem oči,
postane mir velika, zelena livada …

Katjuša Trampuž

KO SANJE IZGINEJO

Ko sanje izginejo, sanjam naprej,
znajdem se v svetu brez vojn in mej.
Ljudje so veseli, vsi delo imajo,
besede »fovšija« sploh ne poznajo.

Korupcija, laž, besedi sta tuji,
kaj lakota je, ne ve prav nihče.

Sliši se pesem, pozdrav dober dan,
ni škatlic v rokah, slušalk v ušesih,
pogledi so srečni, korak ustaljen,
brzina izgubila nekje je pomen.

Lagodno, sproščeno, gremo v nov dan,
brez groženj, ukrepov, v svet svojih sanj.

So sanje resnica, zapis podzavesti,
so želje notranje, ne pusti se zmesti.
Ko zjutraj v resničnost se prebudiš,
prepusti se času, da preživiš.

Antonija Jereb

MOJ SVET; TVOJ SVET

Tako izgleda svet,
v katerem želim jaz živet.

Takšen hočem da je moj portret,
to obleko si želim nadet 
in v tej barvi zažaret.
Takšna je pesem, ki jo hočem jaz zapet
in ob tej glasbi se želim zavrtet.
Takšen je film, ki ga hočem jaz posnet
in takšen je planet, na katerega želim poletet.
Njo bi povabila na klepet,‍🦳
vanj se želim po pomoti zaletet,
in tebi svoje srce odpret. 
Tja želim jaz na izlet
In toliko otrok želim s sabo vzet. ‍‍‍
To resnico hočem jaz sprejet
in ta prepričanja želim odvreč.
Vse to želim jaz doživet, 
in na ta način svoje življenje preživet.

Oh, kako je lep ta svet,
V katerem želim jaz živet.

Kakšen pa je svet,
v katerem želiš ti živet?

Neža Belak